Obstaja veliko dejavnikov prehrane in življenjskega sloga, ki lahko motijo nastajanje in ravnovesje hormonov, ne le v občutljivem obdobju življenja žensk po petdesetem letu. Najenostavnejši in najboljši način za ustvarjanje zdravja na vsakodnevni ravni je uživanje zdrave in kakovostne hrane v kombinaciji s telesno aktivnostjo. Pa vendar optimalna prehrana ne pomeni le uživanja prave količine beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov. To pomeni tudi razumevanje globokega vpliva čustvenega stanja, genetske, družinske in kulturne dediščine na presnovo našega telesa, poleg energijske in mineralno-vitaminske sestave hrane.
Pri večini žensk se težave z vzdrževanjem ustrezne telesne teže začnejo v perimenopavzi, obdobju pred menopavzo. Tudi takrat, čeprav imajo ženske še vedno menstruacijo, pride do zmanjšanja proizvodnje estrogena, kar vpliva na spremembe v telesni masi in na spremembe postave žensk. Zaradi hormonskega neravnovesja se debelost pojavi tudi pri tistih ženskah, ki nikoli niso imele težav z vzdrževanjem ustrezne telesne teže. Poleg hormonskega neravnovesja tveganje za debelost pri ženskah v menopavzi povečuje tudi prej omenjeni dejavnik, namreč starost. Upočasnitev metabolizma, povečanje maščobne mase, v primerjavi z mišično maso, vodi do zmanjšane porabe kalorij, posledično do povečanja telesne teže.
Najprej iz zdravstvenih, šele nato iz estetskih razlogov, je povsem jasno, da morajo ženske v menopavzi paziti na svojo težo. Tveganje za nekatere bolezni in stanja, kot so bolezni srca, arteroskleroza in sladkorna bolezen, se poveča tako pri debelih ljudeh kot pri ženskah v menopavzi, zato je jasno, kako zelo je ogroženo zdravje debelih žensk v menopavzi.
Prehrana
Prvi korak, ki ga morajo ženske narediti, je, da pazijo na svoje prehranjevalne navade. Pravilna prehrana ne bo le močno pripomogla k ohranjanju telesne teže, ampak bo imela tudi pomembno vlogo pri preprečevanju številnih bolezni. Če k prehrani, bogati z enostavnimi ogljikovimi hidrati (bela moka, beli sladkor...), beljakovinami živalskega izvora, nasičenimi in polinenasičenimi maščobami, mlečnimi izdelki z visoko vsebnostjo mlečne maščobe, velikimi količinami, dodamo malo ali nič telesne dejavnosti. fast food«, dobimo klasičen primer zahodnega načina življenja, s tem pa idealen »substrat« za razvoj bolezni srca, prebavnih težav, malignih obolenj, sladkorne bolezni ali debelosti. Tveganje se še poveča, če oseba kadi ali uživa prekomerne količine alkohola. Po drugi strani pa prehrana, ki nam, ali vsaj našim prednikom, ne bi smela biti tuja, ki je bogata z zelenjavo in sadjem, ribami, žiti, olji rastlinskega izvora (predvsem olivnim) in ki vključuje zmerne količine, rdeče vino, ki ga označujemo za sredozemsko prehrano, pravimo kot prehrano, ki blagodejno vpliva na zdravje. Sadje in zelenjava sta idealen vir vitaminov in mineralov, elementov, ki jih telo ne more sintetizirati in brez katerih ne more delovati, antioksidantov in fitokemikalij, ki so z veliko raziskavami dokazane za zaščito pred škodljivimi učinki prostih radikalov, ki so domnevno vzrok številnih degenerativnih bolezni.
Dodatno
Priporočila za dodaten vnos vitaminov so 500-2000 mg vitamina C v več odmerkih ter vitamin B5 (pantotenska kislina) 500-1000 mg na dan. Pantotenska kislina spodbuja nastajanje acetilholina, snovi v možganih, ki je potrebna za spomin. Zelo koristen je tudi cink v odmerku od 15 do 30 mg na dan. Med zdravilnimi rastlinami se priporoča uporaba sibirskega ginsenga, ki je izjemno koristen za pravilno delovanje nadledvične žleze.
Telesna aktivnost
Vsem ljudem, ne glede na starost in spol, koristi redna telesna dejavnost. Zmerna aktivnost (npr. 30 minut hitre hoje ali 45 minut športa), vsak dan ali vsaj nekaj dni v tednu, pomembno pozitivno vpliva na zdravje. Zmanjša se tveganje za prezgodnjo smrt, koronarno srčno bolezen, hipertenzijo, črevesni rak in predvsem sladkorno bolezen.
avtor članka:
Ivana Nebojan, univ.bacc.ing.techn.aliment.